|
|
Ste utrujeni, razdražljivi in vas pogosto boli glava?
|
Ste utrujeni, razdražljivi in vas pogosto boli glava? Vzrok za to je lahko tudi stres, ki povzroča, poleg že omenjenih, še vrsto drugih težave. Vas zanima, katere to so in kako jih olajšati? Odgovor na to najdete v spodnjih vrsticah.
GlavobolImate težave z nenehnimi glavoboli, ki so vse močnejši. Krivec zanje je lahko tudi stres, saj aktivira povečano izločanje stresnih hormonov (adrenalin, kortizol), ki preplavijo telo in lahko povzročijo glavobol.
Kaj storiti? Poskrbite, da boste imeli vsaj 10 minut dnevno čas za sprostitev. Poiščite prazen in miren prostor, kjer boste lahko sami. Udobno se namestite, zaprite oči in globoko vdihnite, vdih zadržite in nato izdihnite. Tako boste sprostili napetost, in kot kažejo raziskave, tudi krvni tlak.
AkneNaporni in stresni dnevni se lahko začnejo kazati tudi na koži. Stresni hormoni namreč povečajo proizvodnjo maščob v oljnih žlezah ter povzročijo nastajanje madežev in aken.
Kaj storiti? Pazite, da bo prehrana sestavljena iz polnovrednih žit, sadja, zeljenjave in tekočine. Pomaga pa tudi pitje mlačne vode z limono, ki jo popijte zjutraj na tešče.
Otrdel vrat in bolečine v hrbteniciDolgo sedenje in nagibanje k računalniku lahko privede do bolečin v vratu ter zgornjemu delu hrbtenice, kar je seveda neprijetno in vas ovira pri delu ter zmožnosti koncentracije.
Kaj storiti? Pri bolečinah si lahko pomagate z vajami za raztezanje in jogo, zato večkrat dnevno vstanite od delovne mize, se sprehodite in se pretegnite. Ne bo odveč niti, če se boste vpisali na tečaj joge, na aerobiko, ples ali drugo vrsto vadbe, ob kateri se boste prepotili in pretegnili mišice. Velja pa razmisliti tudi o masaži, s pomočjo katere bodo mišice bolj sproščene.
UtrujenostStranski produkti kortizola povzročajo utrujenost, zaspanost in tudi občutek depresivnosti. Seveda pa ima stres lahko tudi nasproten učinek – nespečnost, ker vas adrenalin drži v nenehni pripravljenosti. Posledično se boste čez dan vlekli kot mesečnik, zehali in boste skrajno razdražljivi.
Kaj storiti? Če vas stres drži pokonci, vadite 'ustavljanje misli'. Zamislite si znak stop vsakič, ko vas začne skrbeti. Ali poskusite s sproščanjem telesa, ki ravno tako učinkovito deluje proti nespečnosti. Začnite s prsti na nogah, kjer stisnete mišice in tako zdržite pet sekund, nato pa stisk popustite. Nato nadaljujte z vsako posamezno mišično skupino v telesu. Dihanje pa naj bo celotno sproščanje umirjeno in enakomerno.
Težave z menstrualnim ciklusom in neplodnostjoImate težave z menstrualnimi krči ali vam menstruacija kdaj celo izostane? Pri veliko ženskah v stresnih obdobjih reprodukcijski sistem pogosto trpi. Začne se kazati že zgodaj, v študijskem obdobju, ko se pojavljajo ali močne menstruacije ali izostanki le-te. Kasneje pa se to lahko izrazi kot neplodnost, saj stres močno vpliva na telo in um ter s tem na spolno slo in plodnost.
Kaj storiti? Na telo ima dobre učinke vadba, tehnike sproščanja pa tudi akupunktura. Slednja zmanjša bolečino in tudi izboljša možnost zanositve, saj naj bi sprostila energijo v določenih delih telesa.
Pridobivanje telesne težeStres je lahko krivec tudi za pridobivanje telesne teže. Naše telo pod stresom proizvaja več kortizola, stresnega hormona, ki spodbuja nalaganje maščob. Ker pa se pod stresom poveča tudi želja po hrani, smo tudi bolj lačni in več jemo. Eno v skladu z drugim torej skrbi za kopičenje kilogramov.
Kaj storiti? Ko boste naslednjič pod pritiskom, se namesto, da se tolažite s hrano, raje odpravite na kratek sprehod. Strokovnjaki so namreč ugotovili, da vadba zmanjša stres in kuri kalorije. Ob tem pa nezdravo hrano nadomestite z bolj zdravo. Posezite po polnovrednih živilih, bananah, avokadu, piščancu, špinači ter brokoliju, ki vsebuje vitamin B. Hrana bogata z ogljikovimi hidrati namreč poveča količino serotonina v možganih, kar sproža boljše počutje.
Poslabšanje kroničnih zdravstvenih težavStres lahko kronična obolenja, kot so, na primer astma, povečan krvni tlak ali diabetes, še dodatno poslabšajo, zato morajo biti tovrstni bolniki še toliko bolj izogibati stresu ali ga vsaj omiliti.
Kaj storiti? Poskusite se čim več smejati! Ne glede na to, ali bo smeh pristen ali ne, v vsakem primeru bo spodbudil naravno obrambo telesa proti boleznim ter neprijeten občutek stiskanja v prsih.
NapihnjenostOdziv telesa na stres lahko povzroči tudi težave s prebavo, kot so napihnjenost, driska, zaprtost in bolečine v trebuhu.
Kaj storiti? Posvetite več pozornosti izboru ustrezne hrane. Naj bodo živila sveža, zdrava in polnovredna. Prehranjujte se večkrat dnevno, z manjšimi obroki ter pijte več tekočine. Ne pozabite pa na vadbo, saj ta vpliva tudi na prebavo, ki jo pospeši.
 |
Zdravje in prehrana 
RSS komentarji
