|
|
Da bi vsaka prava Eva spadala v skupino odgovornih in ozaveščenih uživalcev vina, predstavljamo nekaj osnovnih dejstev, s katerimi boste med prijatelji zablesteli kot prava poznavalka.
|
In vino veritas, so trdili že Rimljani, v vinu je resnica. Vsak, ki je že kdaj pregloboko pogledal v kozarec, ve, da ta rek drži kot pribito. A je v vinu tudi druge vrste resnica. Resnica o vinu – njegova zgodba. Vsak, ki se je kdaj vsaj malo poglobil v poznavanje vina, lahko prizna, da gre za izjemno zanimivo zgodbo, ki lahko povsem spremeni odnos do vina. In ker je Slovenija vinorodno izredno bogata dežela, bi bilo škoda, če zgodbe o vinu ne bi vsaj malce spoznali vsi. Zato smo poklepetali s sommelierko ljubiteljico in zbrali nekaj preprostih dejstev o vinu, ki lahko še takega nepoznavalca spremenijo v pravega strokovnjaka. Zagotovo ste si kdaj želeli, da bi imeli vsaj toliko znanja o vinu, da bi znali izbrati pravega k večerji, in z utemeljitvijo izbire napraviti vtis na vse prisotne, ki bi si zadovoljno oblizovali prste. Ni še prepozno. Po tem kratkem vodiču za laike boste lahko za božično ali novoletno večerjo goste očarali kot pravi ljubitelj sommelier.
Katere vrste vina poznamo?Verjetno je vsem znano dejstvo, da vina delimo na rdeča in bela, po vsebnosti sladkorja pa na suha in sladka. A pravzaprav ni tako preprosto. Poznamo štiri vrste vina – belo, rdeče, rdečkasto in rosé. Medtem ko je belo vino pridelano iz sort belega grozdja in rdeče iz sort rdečega, pa se rdečkasta vina pridelujejo iz mešanice obeh vrst grozdja. Pri nas najbolj znano rdečkasto vino je cviček. Vina vrste rosé pa pridelujejo iz sort rdečega grozdja, a tega predelajo na način, ki je sicer značilen za pridelavo belega vina. Roséje poznamo predvsem kot suha in polsuha vina, to so vina, ki imajo manjšo vsebnost sladkorja. Rdeča in bela vina pa na vinskih policah najdemo kot suha, polsuha, polsladka in sladka vina. Sladka vina so tista, ki imajo največjo vsebnost sladkorja, suha pa tista z najmanjšo.
Kako serviramo vino?Serviranje je ena ključnih stvari uživanja vina. Vino je ne glede na vrsto primerno shranjevati na temperaturi med 12 in 13 stopinj Celzija. Belo vino je najboljše, kadar ima 8 do 12 stopinj, zatorej ga lahko postrežemo na temperaturi, pri kateri je bilo shranjeno, ali ga predhodno še nekoliko ohladimo. Rdeča vina pa je najbolje postreči pri temperaturi med 16 in 18 stopinjami, zato je dobro, da pred postrežbo za nekaj časa pustimo na sobni temperaturi, da se nekoliko segreje. Vino točimo v kozarce na pecljih, pri čemer moramo za rdeče vino uporabiti kozarce s širšo čašo, ker tako vino prezračimo in mu dovolimo, da v celoti razvije aromo.
Kadar pijemo vino, kozarec držimo za pecelj, nikoli za čašo, kot je to pogosto vidno v mnogih ameriških filmih. Ko kozarec držimo za čašo, s tem segrevamo vino in ga tako uničimo. Verjetno ste že sami opazili, da vino, ki se segreje, ni več tako dobro kot ohlajeno.
Vina se v kozarec vedno natoči samo za približno en deciliter, ne glede na to, kako velik je kozarec. Prav tako se vina ne dotaka, zlasti kadar se odpre novo steklenico. Če želite biti profesionalna gostiteljica, je najbolje, da vedno počakate, da gost izprazni kozarec in mu šele nato dotočite. V restavracijah boste sicer opazili, da vam bodo natakarji dotakali vino v kozarec, a tega nikoli ne bodo naredili, če bodo medtem odprli novo steklenico, četudi bo šlo za enako vino. Nikakor pa ni dopustno, da se v isti kozarec toči rdeče in belo vino. Če za oboje uporabljate iste kozarce, jih morate splahniti, preden vanje natočite drugo vino.
Vino in zdravjeKar mnogo študij je dokazalo, da zmerno redno uživanje vina blagodejno vpliva na zdravje. En kozarec rdečega vina na dan naj bi na primer vseboval zadostno količino resveratrolov, ki zmanjšujejo raven holesterola v krvi. Temu strokovnjaki pravijo francoski paradoks, saj so Francozi prvi na svetu po količini zaužitega vina, njihova kuhinja pa je bogata z nasičenimi živalskimi maščobami, a je kljub temu stopnja obolelosti za srčno-žilnimi boleznimi v tej državi izredno nizka. Tudi v teh mesecih izredno priljubljeno kuhano vino ima že od nekdaj pozitivne učinke za zlasti psihično zdravje. Zahvala temu gre nageljnovim žbicam oziroma klinčkom v kuhanem vinu, ki sproščajo napetost ter blažijo tesnobo in potrtost.
Kako izbrati pravo vino?Kupujete vino za k slavnostni večerji, ki ste jo pripravili, znajdete pa se pred dolgo polico vin. Katero izbrati?
1. Rdeče ali belo: pomislite, kaj boste pripravili za večerjo. Belo vino se navadno prilega k lahnim zelenjavnim jedem in belemu mesu, rdeče pa k močnejši hrani z več maščobami in rdečemu mesu. Če pripravljate ribe, je primeren tudi rosé.
2. Suho ali sladko: k hrani se sicer najbolj priporoča suha in polsuha vina, polsladka in sladka so rezervirana za sladice. A vendar so okusi različni, zato je najpomembnejše, kar odgovarja vam.
3. Kakšna cena: ko se boste okvirno odločili za vrsto vina, boste naleteli na oviro cene. Cene vin so odvisne od kakovosti in slovesa kleti, iz katere izhajajo. Če želite kakovostno vino za primerno ceno, izberite vina v cenovnem okviru med 7 in 12 evri. Če si želite privoščiti več, lahko posežete tudi po dražjih vinih.
4. Dodatki: če želite z vinom postreči tudi poleg sladice, izberite polsladko ali sladko vino, lahko tudi desertna vina. Rdeča sladka in polsladka vina spadajo k tistim sladicam, ki vsebujejo rdeče sadje ali čokolado. Kot aperitiv pred večerjo lahko ponudite rosé ali penino.
5. Improvizacija: ko ste dokončno zožili izbor, je odločitev smo še vaša. Tvegajte z nakupom. Najbolje je, da se malo poigrate z okusi, spoznavate vina in njihove kombinacije s hrano. Ko boste poznali dovolj različnih vin, bo odločitev veliko lažja.
 |
Zdravje in prehrana 
RSS komentarji
