|
|
Hannah je del slovenske kulture, dežele in glasbene sfere že kar nekaj let, a naša dežela jo bolje spoznava šele zdaj, po izjemnem nastopu na Emi.
|
Hannah je del slovenske kulture, dežele in glasbene sfere že kar nekaj let, a naša dežela jo bolje spoznava šele zdaj, po izjemnem nastopu na Emi. Znana je po tem, da je koncertirala po svetu, pela z nekaterimi največjimi pevskimi zvezdami in kljub vsemu ostala preprosta, prijazna in mladostna. Ne le v srcu, pač pa tudi po videzu. In ne, ni res, da je v sorodu z velikim skladateljem Henryjem Mancinijem. "Enkrat sem spoznala njegovega sina," se široko zasmeji. "Ali to šteje?"
Kaj je tisto, kar vas o Sloveniji še vedno preseneča?
Morda prav to, kar sem vam prejle povedala, ko sva sedli h kavi. To, da nimam ljudi, ki bi skrbeli za moje odnose z javnostmi, pa menedžerja, pa tega in onega asistenta ... V Sloveniji vse počnete sami. In čeprav me je to sprva presenetilo, moram poudariti, da to razumem. Slovenija je manjša dežela, zato je občinstvo manjše, zahteve drugačne itd. A kljub temu si lahko precej zaposlen, posebej če si del nečesa tako velikega, kot sta denimo Ema ali Slovenija ima talent. In vsa organizacija fotografiranj in snemanj kaj hitro lahko postane zahtevna, posebej za žensko, ki je tudi mati in žena. A se ne pritožujem, vesela sem, da imam možnost delati, kar imam najraje, in da ljudi zanimam.
Kaj je bilo za vas največji kulturni šok, ko ste se preselili sem?
V ZDA, še posebej v Los Angelesu, kjer sem živela, je vedno pritisk, ljudem se vedno mudi, vsi so pod stresom, vse je treba opraviti takoj ... Ljudje so pravi deloholiki, ki se nikoli ne ustavijo, nikoli ne preživljajo časa z družino. Tu je bolj sproščeno, znajo stopiti bolj počasi in veliko več je poudarka na uživanju življenja.
V Ameriki ste imeli uspešno kariero, tukaj pa ste morali začeti od začetka.
Res je. In sprva sploh nisem mislila, da bom kaj takega počela v Sloveniji. Imam glasbene naveze v Londonu in drugje po Evropi, zato sem računala na to, a ne na Slovenijo. Mislila sem si, da mogoče kdaj kaj bo, a nisem računala na to, da mi bodo predlagali, naj pojem v slovenščini, ker je moja izgovarjava tako dobra. (smeh) Glede na to, da sem pela v španščini in portugalščini, sem bila pripravljena na nov izziv. In ker sem imela za seboj dobro kariero (pa čeprav nisem bila slavna ali velika zvezda), je to ljudi zanimalo. Seveda po tem, ko so videli, da res nekaj znam. (smeh)
Veliko ljudi v Sloveniji vas šele zdaj spoznava in v večini ne vedo, da ste tudi žena in mati?
(smeh) Tako je. Moža sem spoznala na neki zabavi skupnih prijateljev. In to je bilo to, kemija in vez med nama sta bili očitni. Poročila sva se, dobila hčerkico in zdaj živiva v Sloveniji. Trudiva se uravnovesiti delo in čas, ki ga preživiva z družino. Tako, denimo, kadar mora on na službeno pot, sem vsako popoldne, ko Astrid pride iz vrtca, jaz z njo do večera. Kadar sva oba doma, se, če je to nujno potrebno, izmenjavava. Drugače pa je moj dan po četrti uri popoldne posvečen njej. Moj mož ni človek, ki si nujno želi hoditi na zabave, po drugi strani pa sem jaz, ki nastopam, seveda odsotna ob večerih. In prav zato so konci tedna rezervirani za družino.
Pravite, da se dvakrat letno vračate v ZDA. Kaj, poleg družine in prijateljev, najbolj pogrešate?
Preproste stvari. Morda raznolikost prehrane, izbiro restavracij. Pravo mehiško restavracijo. (smeh) Mehiške restavracije so tu precej prilagojene evropskemu okusu.
Kako skrbite zase, kako negujete žensko v sebi?
Kadar pišem besedila, se kot umetnica negujem. Morda je to za slikarje, modne oblikovalce in podobne umetnike meditativno. Res rada pišem glasbo in besedila. Rada si vzamem čas zase. Sem zelo neodvisna oseba, ki ne potrebuje nujno ob sebi družbe. Všeč sta mi joga in pilates, včasih grem teč v Tivoli. Vem, da je večini Slovencev in Ljubljančanov Tivoli nekaj običajnega in starega, meni pa je še vedno čudovit! In Rožnik! Nekaj najlepšega sredi mesta. Rada pa si privoščim tudi kakšno masažo, res je. (smeh)
Kaj je nujno potrebno, da se počutite izpolnjeno?
Morda bo zvenelo klišejsko ali pocukrano, a menim, da je nujno, da si dobra oseba. Še posebej za ljudi, ki so na očeh javnosti. Ljudje, ki so bolj poznani, morajo ostati z nogami trdno na tleh in se ne obnašati kot dive ali nekdo, ki si samo zato, ker ga pozna več ljudi, zasluži boljše, večje ali preprosto več. Ohraniti morajo občutek humanosti.
Kako kaj vaša slovenščina?
Gre, hvala. (smeh) Lahko se sporazumevam, a ne znam še dovolj, da bi se prosto pogovarjala. Mislim, da sem človek, ki potrebuje šolo, redne učne ure. (smeh) Zavidam tistim, ki se lahko učijo sami doma.
Ali se tukaj počutite doma ali pa se imate še vedno za gostjo?
Ne, nič več. Tukaj sem doma.
 |
RSS komentarji
